Enotni trgovski zakonik ureja prodajo blaga na dražbi in vsaka poveritev blaga trgovcu, ki se ukvarja s tovrstnim blagom daje trgovske pristojnosti, da se vse pravice naročniku, da jih prenese na blago in da blago brez kakršnega koli interesa subjekta prenese kupcu v rednem poslovanju. Kašen kupec pa je dober kupec? Tak, ki se lahko sklicuje na pravico prodajalca do prenosa dobrega imena – zato je agent, ki je pooblaščen za prenos lastništva, utemeljen z zanikanjem takega pooblastila zoper kupca, ki deluje v dobri veri. V primeru, da se prodaja ne zaključi zaradi prodajalca, je ta upravičen do vračila svojega depozita. Če namreč prodajalec v primeru javne dražbe krši sporazum – bodisi da ni pravočasno izkazal dobrega imena ali zavrnil izvršitev prenosa, lahko prodajalec nadaljuje postopek proti dražitelju za izterjavo depozita, ne pa tudi stroškov ali obresti.
Prodajalec je na splošno odgovoren za obračunane obresti in ne le za depozit – a prodajalec, ki ne izpolnjuje pogodbe o nepremičninah javne dražbe ne more vrniti izplačila. Prav tako je prodajalec upravičen do svojega vplačila, če je neizpolnitev posledica dejanj prodajalca. Kupec namreč nima pravice izterjati denarja, če je premoženje kupil s popolnim poznavanjem dejstev in imel tudi dovolj možnosti, da preišče in oceni premoženje.
Na splošno je ponudnik javne dražbe dolžan plačati ceno ponudbe, da izpolni svojo obljubo, medtem ko je dražba dokončana šele po izvedbi takšnega plačila. Dražbena prodaja je lahko predmet izrecnega pogoja in v tem primeru naslov ne preide na kupca, dokler ta pogoj ni izpolnjen. Seveda je tudi nekaj tveganj izgube, kjer je pomembna identiteta stranke in pa tudi lastništvo blaga pri ugotavljanju tega, katera stranka nosi tveganje izgube. Prodajalec ima tudi pravico, da mu je premoženje priskrbljeno, potem ko je izpolnil pogoje prodaje in tega se ne sme kršiti.
